Potrebno se je zavedati, da lahko projekt v Sloveniji hkrati vpliva na kar 3 makroregionalne strategije EU

3. Prenos dobrih praks, 6.6.2024

Uvodoma je dr. Igor Bizjak, direktor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije orisal uspešnost le-tega pri pridobivanju Interreg projektov, kar je bil tudi ključen razlog za izbrano tematiko dogodka.

Sledili sta predstavitvi dr. Luke Mladenoviča in in Sergeje Praper Gulič ter odgovora na vprašanje kje raziskovalci Ur/banističnega inštituta prepoznavajo prednosti in razlike med Interreg in centraliziranimi programi, kako formirajo partnerstva in kateri so njihovi največji dosežki, pri katerih so se poslužili Interreg sofinanciranja. Interreg svet se prepoznava kot vezni člen med različnimi upravnimi nivoji: občinami, mesti, regijami, ministrstvi, hkrati pa tudi zahteva vzpostavitev ravnotežja med raziskovalnim in izvedbenim delom projekta.  Izpostavljena je bila pomembnost skupnega interesa za temo, dobro utečenih partnerstev ter kontinuitete dela, ki napreduje iz projekta v projekt. Dandanes je moderno, da neprestano iščemo raznovrstne inovacije, pa vendar za to ne obstaja vedno tudi potreba. Kadar je dobra rešitev že odkrita je smiselno le-to razšiti tudi v nova okolja. Nenazadnje je prav to tudi eden izmed osnovnih namenov Interreg programov. Beseda je tekla tudi o problematiki ustreznega vodenja projektov, vse od diktatorskih prijemov pa do vodij iz ozadja, ki preglasijo formalnega vodilnega partnerja. Sergeja Praper Gulič, katere ekipa je kot prva na inštitutu dobila priložnost voditi Interreg projekt,je v tej navezavi lahko ponudila še malo drugačen vpogled in predstavila kako se sami soočajo s tem izzivom ter dojemajo svojo vlogo. Projekt ni last, niit odgovornost zgolj vodilnega partnerja, ključno je, da se vsi partnerji v projektu počutijo vključeni, slišani in pristojni za svoje področje. Zato je smiselno že pri zasnovi projekta biti v tesnem sodelovanju in ne delovati zgolj po principu lastnih malih vrtičkov, ki jih je kasneje težko sestaviti v projektno celoto in ne omogočajo vzajemnega učenja med partnerji. Izjemnega pomena pa je tudi vzpostavitev ustrezne, usklajene in dopolnjujoče projektne skupine, ki predstavlja vodilnega partnerja.

Neizogibno je pogovor, ki je sledil predstavitvama zavil tudi v smer težavnega pokrivanja manjkajočega deleža sofinanciranja. S tem se soočajo predvsem manjši inštituti in zavodi, hkrati pa je to velika ovira tudi za občine, ki bi na projektih želele sodelovati. Žal praksa, kot jo spremljamo v Italiji ne bo uzrla luči dneva, je pa pogovor ponudil nekaj zanimivih, drugačnih rešitev. Prepoznana pa je bila tudi dodana vrednost projektnih pisarn, saj naj bi brez njih bili Interreg projekti na osnovi svojih birokratskih zahtev precej bolj neprivlačni.

V drugem delu so udeleženci prisluhnili še podelitvi izkušenj iz vodenja in upravljanja strateškega Interreg projekta EUSAIR Facility Point. Svoje izkušnje je podelila dr. Staša Mesec, nekdanja vodja prvega strateškega projekta, ki je povezoval svet Interreg-a in makroregionalnih strategij, ter katerega upravljanje je bilo zaupano Sloveniji. Med leti 2016 in 2022 je vodila strateški projekt 9 partnerjev na območju Jadransko-jonske makroregionalne strategije, ki je obsegal naslednje države: Slovenijo, Italijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro, Albanijo ter Grčijo. Poudarek te točke dnevnega red pa je bil na rasti zaupanja med partnerji in napram financerju kot tudi Evropski komisiji, na ključni dobri komunikaciji, tudi skozi javno naročanje storitev, zanesljivosti, premagovanju taktike utrujanja, pa tudi drugačnosti in neformalnemu tkanju odnosov, ki je bistvenega pomena za uspešno izvedbo projekta. 

Projekt EUSAIR Facility Point je vezan na eno izmed štirih makroregionalnih strategij EU. Zaključek dogodka je služil poglobljenemu vpogledu v svet le-teh, kaj so in kako delujejo, kaj pomeni, da je Slovenija kar v treh makroregionalnih strategijah sočasno, kako se financirajo in kako le-te vključiti v razvojne projekte, saj je le-to postal pomemben pogoj za pridobitev EU sofinanciranja projekta.  Kako pristopiti, če se makroregionalne strategije vključuje zaradi dostopa do sredstev in kako, če zaradi vsebine. Razpravo je moderirala mag. Andreji Jerina, ki vse od predpristopnega obdobja dalje aktivno deluje na področju razvojnih politik EU, je tvorno sodelovala pri postavljanju temeljev evropske kohezijske politike v Sloveniji ter bila od leta 2009 do 2022 prva nacionalna koordinatorka makroregionalnih strategij EU v Sloveniji, ki je aktivno sooblikovala sistem upravljanja makroregionalnih strategij EU tako na ravni EU kot nacionalno. Kar je smiselno imeti v mislih pri pisanju projektov je prednost Slovenije v tem pogledu. V Sloveniji lahko namreč projekt hkrati vpliva na vse 3 makroregionalne strategije EU, v katerih smo vključeni z vsem naših ozemljem.